Dan trajnostne šole na OŠ Puconci

Napisal/a irena | . | Dogodki, Dogodki in izobraževanja, Novice, Trajnostne šole, Trajnostne šole

Svetovni dan trajnostnih šol bodo praznovali tudi na OŠ Puconci. 25. septembra 2015, od 7:50 do 12:15 bodo izvedli naslednje delavnice:

1. OŠ PUCONCI – TRAJNOSTNA ŠOLA
–  Voden ogled: eko učilnica, športna dvorana, kotlovnica na biomaso, sončna elektrarna, šolska okolica, …

2. ZELIŠČA IN PERMAKULTURNI VRT
– pomen zelišč in permakulturnega vrta
– vrtnine in zelišča na šolskem vrtu
– priprava zeliščnih pripravkov

3. SADOVNJAK, BUČE IN ČEBELNJAK
– obiranje jabolk
– pridelava jabolčnega soka, jabolčnega kisa
– od semena do bučnega olja – priprava bučnega olja
– spoznavanje življenja čebel

4. ZDRAVA PREHRANA
– pomen zdrave prehrane
– priprava zdravih obrokov
– pomen lokalno pridelane hrane

Urbani vrt na strehi Šubičeve gimnazije

Napisal/a irena | . | Dogodki in izobraževanja, Projekti, Trajnostne šole, Trajnostne šole

V sklopu Svetovnega dneva za trajnostne šole (Green Apple Day of Service), na katerega smo pozvali srednje in osnovne šole ter vrtce, se je prijazno odzvala Gimnazija Jožeta Plečnika. Predstavljajo svoj urbani strešni vrt – učilnico na prostem v središču Ljubljane. Pod vodstvom profesorice biologije mag. Darje Silan s pomočjo dijakov in Pazi!parkovcev so v začetku tega leta pričeli z načrtovanjem ureditve terase. Prek več ustvarjalnih delovnih sestankov in povezav s podjetji (na pomoč so priskočili podjetje Knauf Insulation z izdelkom Urbanscape, Semenarna Ljubljana in Unicommerce) so ustvarili učilnico na prostem. Dijaki tako lahko tik ob učilnici za biologijo spoznavajo rastline in živali ter se od teh novih sosedov naučijo veliko novega. Strešni vrt je torej učilnica na prostem, a je hkrati še veliko več od tega; je prostor pridelave lastnih vrtnin in zelišč, je prostor druženja in sprostitve ter medgeneracijskega sodelovanja. Po drugi strani pa ozelenjene strehe, še posebej v urbanih središčih kjer je manj zelenih površin, prispevajo k boljši mikroklimi, saj pomagajo zmanjševati pregrevanje mesta in površinski odtok vode. V urbanem okolju tvorijo »zelene otoke«, kjer najdejo zavetišče različne vrste žuželk, ptic in drugih živali ter s tem prispevajo k ohranjanju biotske pestrosti. Vse našteto seveda pripomore k višji kakovosti bivanja v mestih.

Več o urbanem vrtu si lahko preberete na povezavi.

Urbani strešni vrt bo imel 23. 9. 2015 dan odprtih vrat. Od 16:00 – 18:00 si lahko ogledate zeleno teraso Šubičeve gimnazije. Vabljeni!

Povabilo k sodelovanju v projektu K12

Napisal/a irena | . | Iz Slovenije, Iz tujine, Novice, Projekti, Trajnostne šole, Trajnostne šole

Slovensko združenje za trajnostno gradnjo – Green Building Council Slovenia, skupaj s Svetovno koalicijo trajnostnih šol v Sloveniji poskusno začenja s projektom K12. To je projekt, ki je namenjen grajenju okoljske pismenosti učencev, otrok celega sveta. K sodelovanju zato vabimo učitelje in vzgojitelje vrtcev, osnovnih in srednjih šol. Rok za prijavo za sodelovanje je le še do 30. junija.

Projekt se bo začel izvajati v avgustu 2015 ter bo s pomočjo učiteljev iz vsega sveta poskusno zagnan v šolskem letu 2015/2016.

Vabljeni v to pestro druščino okoljsko najbolj ozaveščenih svetovnih pedagogov! Nadaljuj z branjem

Trajnostne šole

Napisal/a irena | . | Projekti, Trajnostne šole, Trajnostne šole

Kakšne morajo biti trajnostne šole?

Trajnostna šola …
varčuje z naravnimi viri in energijo

Naravni viri
Naravni viri so vse, kar človek lahko uporablja in kar izhaja iz narave. Naravnih virov ljudje ne ustvarjajo ali izdelujejo, ampak nam jih podarja naš planet Zemlja. Primeri naravnih virov so zrak, voda, baker, les, olje, vetrna energija, energija hidroelektrarn, železo, premog, … Med temi naravnimi viri so vse pomembnejši obnovljivi, ti pa so, na primer, zemlja, sončna svetloba, voda in les. Neobnovljivi viri so tisti viri, ki ne rastejo ali se obnavljajo oziroma je čas, v katerem se obnovijo, predolg. Tak neobnovljiv vir je na primer premog. Če ga nenehno izkopavamo, ga je vse manj in lepega dne bo popolnoma pošel. Zato je tako pomembno, da neobnovljive vire skrbno varujemo, saj jih bo ob prehitri in nepremišljeni uporabi nekega dne zmanjkalo.

Energija
V stavbah lahko uporabljamo naslednje vire energije: lesno biomaso (les), fosilna goriva (premog in nafta), plin, elektriko, toplotno energijo zemlje, zraka ali vode (geotermalno energijo), energijo vetra, energijo vode in energijo sonca.

Trajnostna šola …
izboljšuje kakovost zraka v notranjih prostorih

Zrak v notranjih prostorih, v katerih se povprečen zemljan v razvitem svetu zadržuje pretežni del svojega življenja, se pogosto močno razlikuje od pregovorno dobrega zraka, ki ga dihamo, na primer, v planinah ali gozdu. Le redki vedo, da je v zraku, ki ga vdihavamo v zaprtih prostorih, pogosto veliko preveč prahu, mikrobov in drugih človeškemu organizmu škodljivih sestavin. Njihova količina je še posebej visoka v objektih, ki so prezračevani s strojnimi prezračevalnimi sistemi, kot so to različne klimatske naprave, ipd..

Od kakovosti zraka, ki ga vsakodnevno vdihavamo v zaprtih prostorih, pa je na kratek rok močno odvisno naše počutje (glavoboli, ipd.), na dolgi rok pa naše zdravje v celoti. Zato je treba zraku v prostorih, v katerih bivamo in delamo, posvečati veliko več pozornosti, kot smo to delali do sedaj.

V zaprtih prostorih, v katerih preživimo vse več časa, je zrak pogosto od 10 pa celo do 100-krat bolj onesnažen od zunanjega.

Kako se s preprostimi in učinkovitimi prijemi zoperstaviti zdravstvenim težavam zaradi slabe kakovosti zraka? Rešitev je stara toliko kot zemlja in življenje na njej. Pravimo, da so rastline pljuča zemlje, saj proizvajajo kisik in porabljajo ogljikov dioksid, s transpiracijo dodajajo dragoceno vlago, zmanjšujejo količino prahu in mikrobov v zraku, proizvajajo – tvorijo negativne ione, itd.

Vodilo, nasvet: gojimo čim več zelenja v naših bivalnih prostorih.

Trajnostna šola …
iz prostorov za igro in učenje odstranjuje strupene materiale

Zavedanje o materialih, iz katerih so zgrajene stavbe, v katerih živimo oz. delamo, je veliko prenizko. Glede teh vprašanj smo si toliko časa zastirali oči, dokler ni začelo strmo naraščati število s tem povezanih obolenj. Danes se že zavedamo, da moramo skrbno razmisliti, iz česa so zgrajeni zidovi in druge gradbene konstrukcije naših domov, pisarn ali učilnic, pa tudi to, s čim so pobeljeni ter iz česa so stavbno pohištvo ali notranja oprema. Od tega, kako uspešno bomo iz našega okolja odstranili čim več ali pa celo vse strupene sestavine v omenjenih izdelkih, sta prav tako v veliki meri odvisna naše počutje in zdravje.

Pametna izbira materialov za naša bivališča je dvakratno poplačana: najprej smo poplačani sami z izboljšanjem svojega bivalnega ugodja, nato pa še naši zanamci, ki jim bomo zapustili več naravnih virov za njihove potrebe.

Trajnostna šola …
uporablja čim več naravne svetlobe in izboljšuje akustiko učilnic

Vid in sluh sta čutili, ki sta za naše življenje izjemno pomembni. Njuno dobro delovanje, predvsem v pozni starosti, je v veliki meri odvisno od tega, koliko oboje varujemo v mladosti. Kljub množici virov umetne razsvetljave (flourescentne svetilke, halogenske svetilke, LED-svetilke, ipd..) velja naravna svetloba, ki jo daje sonce, še vedno za daleč najbolj učinkovito in kakovostno. Umetna svetloba je veliko bolj škodljiva za zdrav vid kot naravna, sončna svetloba, še slabše pa je mešanje obeh.
Zelo pomembna je tudi akustika prostorov, ki po eni strani zagotavlja enakovredne pogoje za spremljanje učnih ur vsem ali vsaj večini učencev, po drugi pa blaži odboje in neugodne zvokovne vibracije, ki prav tako mnogim povzročajo slabo počutje, glavobole in slabšanje sluha.
Podobne težave povzroča prenos hrupa med sosednjimi prostori oziroma prenos zunanjega hrupa v notranjost šol. Ustrezni materiali omenjeno preprečijo ali omejijo na neškodljivo raven.

Trajnostna šola …
razvija okoljsko pismenost in ozaveščenost učencev

Zelo pomembno je, da so mladi že od ranega otroštva seznanjeni s problemi onesnaževanja ozračja in okolja. Tako se že od najbolj rane mladosti vzgajajo v odgovorne uporabnike okolja ter v zahtevne naročnike posegov vanj. Že tekom šolanja se ozavestijo o tem, da smo ljudje del narave in da z uničevanjem in onesnaževanjem le-te škodujemo sebi in svojemu zdravju.

Trajnostna šola …
izvaja prakse zelenega javnega naročanja in ekološkega čiščenja prostorov

Trajnostno – zeleno naročanje pomeni naročanje izdelkov in storitev, ki imajo v primerjavi s podobnimi izdelki, ki služijo istemu namenu, manjši okoljski odtis oziroma so za okolje manj obremenilni. V tem je zajeto vse od nabave surovin do proizvodnje, dodelave, pakiranja in distribucije proizvodov ter njihove ponovne uporabe, delovanja, vzdrževanja do razgradnje, pa tudi vse na področje navezujoče se storitve. Podobno je z ekološkim čiščenjem prostorov: njegov namen je, da se izločijo iz uporabe čistila, ki vsebujejo strupene snovi. Kemijske sestavine v tradicionalnih čistilih povzročajo vrsto zdravstvenih težav od odrevenelosti okončin preko draženja dihal do močnih vnetij in nevroloških poškodb. Nekatere kemične sestavine in dišave v njih lahko tudi poslabšajo stanje astmatičnim bolnikom. Uporaba čistil, ki vsebujejo škodljive kemične sestavine, je posebno zaskrbljujoča ker so jim izpostavljeni tako vzdrževalci prostorov, kot otroci in drugi uporabniki stavb. Določena raven izpostavljenosti je tako rekoč neizogibna. Zato izbiramo čistila, ki so biološko razgradljiva in ne povzročajo strupenih odplak ter okolju prijazne čistilne tehnike. Sodobne ekološke tehnike čiščenja uporabljajo več fizike kot kemije in so tako za okolje manj obremenilne.

Trajnostna šola … 
občinam zmanjšuje bremena čiščenja pitnih in odpadnih voda

Ko rečemo, da je „voda naše največja bogastvo“, se pogosto ne zavedamo koliko je na svetu predelov, kjer je vode le za vzorec ali pa je sploh ni. Njeni viri pa tudi pri nas niso neomejeni, zato je pomembno, da se pri mladih že od ranih nog vzgaja spoštljiv in varčen odnos do čiste, pitne vode. Le-to je treba pred ponovno uporabo prečiščevati, kar je izdatek, ki ga skozi davke drago plačujemo vsi. Šole in druge izobraževalne ustanove najpogosteje po nepotrebnem porabijo ogromne količine pitne vode, saj se za celo vrsto potreb lahko uporablja prečiščena odpadna voda (recimo za pranje perila, splakovanje stranišč, ipd.).

Čista, pitna voda v vsaki kuhinji in kopalnici jeresnično bogastvo, ki se ga moramo zavedati in se truditi, da ga ohranimo za nas in prihodnje rodove.

Trajnostna šola … 
varčuje s porabo pitne vode ter ureja zajemanje deževnice

Zavedanje o tem, koliko sveže, pitne vode se čisto po nepotrebnem zliva skozi splakovalnike straniščnih školjk, koliko skozi bobne pralnih strojev, ki bi veliko bolje prali z deževnico, ter koliko pitne vode se uporablja za zalivanje vrtov, sadovnjakov, ipd., je še vedno zelo nizko. Po drugi strani pa ogromne količine deževnice zlivamo neposredno v kanalizacijo ter jo z njimi močno obremenjujemo, posebno v obdobjih obilnih deževij. Vsa ta vprašanja terjajo temeljit razmislek, ki se začne pri ceni za čisto, pitno vodo ter nadaljuje pri ustvarjenih prihrankih.

Trajnostna šola … 
v dobro lokalne in širše skupnosti spodbuja ločevanje odpadkov

Ni daleč čas, ko odpadkov tako rekoč ni bilo: ljudje so živeli skromno, hrana, pridelana pretežno v lokalnem okolju, embalaže ni rabila, industrijskih izdelkov je bilo zanemarljivo malo, še manj odpadnih materialov iz gradbeništva, ki danes zapolnijo kar polovico odpadnih deponij. Pozabili smo že, da so se gradbeni materiali iz iztrošenih ali opustelih stavb skozi stoletja uporabljali kot materiali za zidavo novih objektov, ipd. Pri prenovitvenih delih je zato treba temeljito razmisliti, kateri gradbeni materiali so iztrošeni in primerni za odvoz na deponije, katere pa se lahko še vedno uporablja.

Trajnostna šola … 
spodbuja zbiranje in recikliranje odpadkov

Količina odpadkov, ki se zbirajo na odpadnih deponijah, se med različnimi državami močno razlikuje. Nekatere najbolj razvite in predvsem okoljsko ozaveščene države (na primer Švedska, Švica, Nemčija, Avstrija..) odpadnih deponij skoraj ne poznajo več – vsi odpadki se ponovno predelajo ali sežgejo. Slovenija je na tej lestvici trenutno nekje na sredini, najslabša je situacija v nekaterih državah na Balkanu (Romunija, Bolgarija, ..) Seveda pa se le-ta lahko zelo hitro spremeni – k temu pa lahko ogromno doprinesejo pravilno usmerjeni ter ozaveščeni mladi. Med odpadki je največ odpadne embalaže, ki je velikokrat nepotrebna in predvsem draga marketinška poteza. Uporabljajmo izdelke v embalaži, ki jo ponovno napolnimo ali pa le to koristno uporabimo.

Poskusimo tudi dele notranje opreme ponovno uporabiti – morda z manjšo predelavo ali dodelavo za isti ali drugačen namen. Ne zanemarimo pomena ponovne uporabe izdelkov, ki jih uporabljamo, saj s tem podaljšamo njihov življenjski krog in zmanjšamo količino odpadkov.

Trajnostna šola … 
prispeva k čim manjšemu obsegu lokalnih odlagališč odpadkov

Šele kadar bomo dvakrat premislili, kdaj nek odpadek odpeljemo na lokalno odpadno odlagališče, bomo zreli da se približamo razvitim in ozaveščenim državam. Ločevati in predelati je mogoče skoraj vse odpadke. Kar jih ostaja, se jih uniči (sežge) v sežigalnicah in se tako lahko pridobi tudi dodatno toploto. Med odpadki pa je seveda tudi nešteto uporabnih izdelkov, ki se jih lahko ustvarjalno vključi v izdelavo najrazličnejših izdelkov (upcycling – nadokrožanje).

Trajnostna šola … 
spodbuja in podpira zaščito naravnih habitatov

Razvita civilizacija je usodna za celo vrsto živalskih vrst, ki so že izumrle ali pa so tik na tem, da izumrejo.

Živali in ljudje v naravi živijo v naravnem ravnovesju in sožitju. Del tega je tudi človek, ki pa se mora zavedati, da ima prav vsaka žival ali rastlina v naravnem okolju svojo vlogo. Z njihovim izumiranjem se razmerja podirajo, določene vrste se pretirano množijo, druge (kot se to danes dogaja za osemenjevanje sadnega drevja nepogrešljivim čebelam) pa izumirajo. Razlog je človek s svojim delovanjem in načinom življenja. Zato je njegova dolžnost, da ravnovesja, ki jih podira, nekje drugje nadomešča.

 


Kontakt

Slovensko združenje za trajnostno gradnjo - GBC Slovenia

Proletarska cesta 4
SI-1001 Ljubljana
e: info@gbc-slovenia.si
t: + 386 (0) 1 52 00 720
f: + 386 (0) 1 52 00 728

GBC Slovenia je član: